Kaj storiti z vozilom že vemo, o cenitvah in popravilih vozil se veliko govori. Precej manj pa je govora o tem, kako si urediti odškodnino v primeru telesnih poškodb.

Storitev, ki prihrani čas

Denar na roko je storitev, ki vam pomaga, da vse potrebno za pridobitev odškodnine uredite v enem dnevu … še manj, v bistvu vse potrebno uredite v eni uri! Storitev lahko koristite, ko uveljavljate odškodnino za telesne poškodbe z naslova AO ali AO+.

Po zaključenem zdravljenju se lahko z vso zdravniško dokumentacijo in s policijskim zapisnikom oglasite na vam najbližji poslovni enoti Zavarovalnice Maribor. Na poslovno enoto v Mariboru in v Ljubljani lahko brez skrbi pridete nenapovedano vsak delovnik med 8:00 in 15:00. Kadar pa se želite oglasiti na katerikoli drugi poslovni enoti ZM, pa vam  svetujemo, da se predhodno najavite.

Vašo dokumentacijo bo takoj pregledala strokovna služba, ki vam bo v roku ene ure ponudila poravnavo. Če se boste s poravnavo strinjali, boste odškodnino že v naslednjih dneh prejeli na svoj TRR. Pri tem seveda jamčimo za korekten odnos in za odškodnino, ki bo enakovredna tisti, ki bi jo prejeli tudi po kakšni drugi poti uveljavljanja odškodnine.

Kaj pravite na to? Vaš primer je rešen z enim samim prihodom na zavarovalnico in to celo medtem, ko vi v miru spijete kavico… Ali poznate koga, ki je storitev že koristil? Delite z nami svoje izkušnje.

Z malo sreče bo dopust potekal mirno…

• Napolnili si boste baterije.
• Lahko se nastavljate soncu ali pa raziskujete.
• Nekateri se na dopustu tudi zaljubijo.
• Polni boste vtisov.
• Domov se boste vrnili z lepimi spomini in z veeeliko cool fotk, ki jih boste z veseljem pokazali vsem.

Z malo smole so pa zadeve lahko takoj drugačne…

• Lahko zbolite – saj veste, vročina, prebavne motnje, zobobol. Nimate pojma, kje najti zdravnika, in ko ga že najdete, dobite še glavobol zaradi stroškov, ki jih pregled in zdravljenje prineseta.
• Z malo več smole pristanete še v bolnišnici, daleč stran od svojih domačih, brez obiskov in s skrbjo, kako domov po končanem zdravljenju.
• Hitro se lahko zgodi, da zaradi naglice pri pakiranju pozabite vzeti s seboj zdravila.
• Vaša prtljaga lahko izgine neznano kam, naenkrat obstanete brez oblačil, kozmetike in – z malo neprevidnosti – tudi brez dokumentov.
• Polet debelo zamuja, stroški zaradi zamude pa rastejo.
• Zaradi neljubega dogodka, na vsem lepem nujno potrebujete pravno pomoč. Na koga se obrniti in kaj je najbolje storiti? Polna glava skrbi…

Zgoraj seveda niso naštete vse nevšečnosti, le tiste najpogostejše.

Si predstavljate, da z enim telefonskim klicem rešite vse težave? Nevšečnosti vam pa kar naenkrat ne morejo pokvariti niti dneva, kaj šele celotnega dopusta. No, to pa je olajšanje!

Za brezskrbni dopust morate vsekakor najprej poskrbeti sami. Nekateri boste tako na dopust odpotovali polni optimizma, češ nič se ne bo zgodilo, spet drugi boste ugotovili, da je za vsak primer bolje skleniti turistično zavarovanje. Saj veste, za primer, če se sreča čisto, čiiisto malo obrne stran.

Če si ogledate tabelo na sliki zgoraj, boste kaj hitro ugotovili, da je cena letnega turističnega zavarovanja precej nižja kot cena česarkoli, kar se vam lahko zgodi.

Zakaj bi torej tvegali, da se vaš težko pričakovani dopust ne izide tako, kot ste planirali, saj si počitek vendarle zaslužite.

Kako poskrbeti za zavarovanje?

• Oglejte si zloženko.
• Izberite različico zavarovanja, ki vam najbolje ustreza.
• Kontaktirajte svojega zastopnika ali pa se oglasite v najbližji poslovalnici. Ne pozabite dokumentov!
• Udobno se zleknite v fotelj in sklenite zavarovanje kar preko spleta. Preden se zleknete, poiščite še dokumente, da vam med sklepanjem ne bo treba vstajat .

Kaj storiti v primeru nevšečnosti?

• Preprosto! Pokličite na +386 2 618 05 20 in dobili boste pomoč, ki jo potrebujete. 24 ur na dan, 365 dni na leto.

Tako, za varnost smo sedaj poskrbeli, ostane mi le še to, da vam zaželim nepozaben dopust, tak, ki bo čisto po vaši meri .

Na prijavi je bilo zapisano, da gre za nalet divjadi in da policija ni bila prisotna. Malenkost me je zaskrbelo, saj pogosto lahko nastanejo težave, če se polcije ne obvesti o nezgodi. Izpolnim osnovne podatke na zapisniku in povabim stranko, da mi škodo pokaže.

Med hojo do vozila sem ga vprašal, če so na vozilu vidne sledi živali. Nasmehnil se je in s prstom pokazal proti desni strani avtomobila. Kaj sem zagledal, pa sami poglejte na naslednjih fotografijah.

Tvoja kariera je pestra in raznolika. Na kateri del si najbolj ponosna; katerega se spominjaš z največjim veseljem?

Na vsak del svoje kariere sem ponosna, vse kar delam, delam s srcem in z vso energijo, ki jo premorem. Na vsakem delovnem mestu sem pustila nek pečat. A če sem vendarle iskrena, sem največ naredila na mestu informacijske pooblaščenke. Imela sem edinstveno priložnost zgraditi ta organ iz ničle. Orati ledino na nekem področju je ogovorno dejanje, je zahtevno in garaško delo. Ja, ponosna sem na to, da vodim organ, ki mu v Sloveniji ljudje najbolj zaupajo (Politbarometer, marec 2012).

Če bi spremljali samo medije, lahko ugotovimo, da si marsikomu v “želodcu” oz. natančneje, da so tvoje aktivnosti marsikomu v napoto, odveč. Zakaj misliš, je tako?

Če bi bila vsem všeč, bi to pomenilo, da delam narobe. Bolj prav je, da me nihče ne mara. To, da me ne marajo, je posledica moje barvne slepote. Res pa je, da ima ena stran izrazito bolj vidno stališče – ta ni naša, zato jo dajmo napadati. In če ni naša, je zagotovo njihova. Naj vam povem čigava sem: samo svoja in takšne politične demagogije preziram, leve in desne. Način diskvalifikacije posameznikov pa je v slovenski družbi žal zaradi politične nekulture, ki se seli tudi v medije, postal že kar pravilo. Kdorkoli nekaj dela, kar kakšni opciji ni všeč, dobi diskvalifikacijo ad personam. In veste, všeč mi je, da se praši za menoj in rada mačkam stopam na rep. Zakaj? Zato ker verjamem, da ne smemo biti tiho, da je o pomembnih stvareh treba govoriti, da temeljne človekove pravice morajo biti svetinja vsake demokracije, pa čeprav to žal niso. A ravno zato se je treba oglašati in boriti. To sem preprosto jaz – upornica z razlogom. Verjamem, da zasebnost omogoča svobodo posameznika in da dostop do javnih informacij omogoča pravico do svobode izražanja. Le informiran človek to pravico lahko udejanja. Neinformiran bo ovca, ki sledi demagogom, in kima vsemu, kar njegovi »voditelji« rečejo.

Pred kratkim sta moči “pomerila” tudi s Petrom Franklom, ki smo ga v blogu že gostili. Kakšno je tvoje mnenje o (domnevno – odvisno, koga vprašaš) spornem razkrivanju podatkov o dohodkih ljubljanskega župana?

Moje mnenje je kristalno jasno. Ko nek podatek razkrije neke nepravilnosti v družbi, ko odkrije neko korupcijo, takrat lahko prevlada javni interes po razkritju. Ko nekdo »afne gunca«, pa oprostite, javnega interesa ni. A so Finance morda pisale o tem, da je župan nezakonito dobil 300.000 evrov limita na zasebnem TRR-ju, a so morda napisali, da mu je limit banka odobrila mimo vseh pravil? Ne, nič od tega, poanta zgodba je bila, da ima župan ogromen minus na računu. Klasična zgodba, ki apelira na pregovorno nevoščljivost Slovencev. In potem novinar uporabi številko transakcijskega računa, ki jo je pridobil nezakonito, za nakazilo »miloščine«. Kdo tu koga »zeza« in kje je tu kaj novinarskega (preiskovalnega si niti ne upam reči). Vedno bom odreagirala na takšne stvari, zato ker takšna novinarska miselnost le še poglablja krizo družbe in njenih vrednot, ki smo ji priča. In verjemite mi, čisto vseeno mi je, kdo je oškodovanec. Upam, da Peter Frankl nikoli ne bo potreboval moje pomoči.

Ali imaš primerjavo s tujino – kakšna je vloga organov, ki pokrivajo tvoje področje dela, v tujini (npr. v Nemčiji ali v Franciji) v primerjavi s Slovenijo?

Pristojnosti imamo zelo različne, mi imamo v Sloveniji zelo močne in mnogi moji kolegi bi želeli imeti takšne kot mi. Nova evropska uredba gre v to smer, v smer močnejših pooblaščencev in v smeri poenotenja pooblastil za celotno EU. Nemški kolega deluje bolj kot varuh človekovih pravic, nima zob, ne more ugrizniti, lahko piše le priporočila. Francoz, Italijan, Španec, Britanec, jaz, imamo konkretna, tudi kaznovalna pooblastila. Trend kaže, da brez kaznovanja pri velikih kršitvah ne gre. Trend tudi kaže, da nizke kazni ne zaležejo. Kaj je Googlu plačati 4000 evrov? Nič, smeji se nam lahko v brk, zato gredo novi predlogi v smeri denarnih kazni, ki bi se izračunale od nekega odstotka prometa družbe (predlog je 2 %).  Prav vsi organi v EU pa imamo močno svetovalno vlogo in seveda poudarjeno preventivno vlogo, vlogo, ki mora državljane ozaveščati o pravici do varstva osebnih podatkov.

Če si lahko kritična – katero področje (glede na število prijav) je v Sloveniji najbolj problematično oz. najmanj urejeno?

Zagotovo zasebnost na delovnem mestu. Vse več prijav prihaja s tega področja, saj delodajalci vse bolj izkoriščajo moderne informacijske tehnologije, ki omogočajo posameznikom največkrat nevidno sledenje (montaža GPS sledilnih naprav v službena vozila, namestitev programov za prebiranje e-pošte, sledenju srfanja po spletu, namestitev miniaturnih video kamer, tudi takšnih, ki hkrati omogočajo še avdionadzor. V modernih informacijskih tehnologijah ni več misije nemogoče. Vse je možno in programi so na razpolago (mnogi celo zelo poceni), ampak to še ne pomeni, da jih lahko nezakonito uporabljamo. Veliko dela nas čaka na tem področju.

Kaj pa npr. zavarovalništvo? Kje vidiš pomanjkljivosti, kje prednosti – oz. na kaj bi nas toplo opozorila?

Zavarovalnice imate tendenco vedeti o posameznikih preveč, rade bi v podrobnosti izračunale zavarovalna tveganja za posameznike in zato seveda potrebujete gore osebnih podatkov. Kje postaviti mejo pri zdravstvenih podatkih, recimo, ni lahko, a vedno se moramo vsi truditi uporabljati načelo sorazmernosti in paziti, da ne zbiramo preveč. Ko bomo dobili satelitsko cestninjenje in tele-medicino, bodo zavarovalnice prve, ki se bodo hotele dokopati do teh podatkov. Prehitrim voznikom (s pomočjo podatkov se bo dalo preprosto računati hitrost od točke A do točke B)  in tistim, ki več vozijo po cestah, boste hoteli zaračunavati višje premije, bolj bolehnim višja življenjska zavarovanja in vsak podatek o še tako majhnem prehladu vam bo prišel prav za zviševanje premij. Morda koga sploh ne boste več želeli zavarovati. Tudi vas čaka še veliko dela – in upam da razumevanja – za pravico do zasebnosti.

Zelo veliko si komunicirala na vseh svojih različnih pozicijah. Katera je bila – s komunikacijskega vidika – najlažja in zakaj?

Najlažje je bilo, ko sem bila voditeljica na TV, tam potrebuješ precejšnjo mero talenta za podajanje informacij, seveda tudi za odgovorne komentarje in nepristranost, a na položaju PR- ovca je dosti težje, tam moraš paziti na doziranje informacij (ne na prikrivanje, da ne bo pomote). Tudi kot informacijska pooblaščenka moram izjemno odgovorno komunicirati.

Aktivna si tudi na družbenih medijih. Lahko morda razložiš, zakaj se ti to zdi pomembno?

Zadnje pol leta precej pozornosti posvečam komunikaciji na družbenih omrežjih, predvsem Twitter me je potegnil vase s svojo kratkostjo in jedrnatostjo (najdete me pod @nmusar). Twitter in Facebook sta komunikacijska kanala prihodnosti (če ne že sedanjosti), ljudje radi delijo svoja mnenja in poglede in radi dobivajo informacije iz prve roke, veseli in zadovoljni so, ker dobijo neposreden odgovor od osebe, ki ji zastavijo vprašanje. Trudim se odgovoriti vsem in za zdaj zadevo količinsko še obvladujem. Ko nekdo drug twita ali fejsbuka v tvojem imenu, to ni več to. Tudi sama sledim 95 tviterašem in prek tega omrežja izvem marsikaj zanimivega, včasih dosti prej kot iz klasičnih medijev.

Na katero nagrado, ki si jo prejela, si najbolj ponosna (in seveda, zakaj)?

Nagrad sem dobila že kar nekaj, morda so mi najbolj pri srcu nagrade revije Manager. Leta 2008 sem bila najbolj spoštovana ženska in 2. najbolj vplivna v gospodarstvu. Izjemno sem počaščena za te laskave nazive (vsa leta se uvrščam zelo visoko). To po mojem mnenju pomeni, da z gospodarstvom kot nadzornica sodelujem profesionalno, korektno in da v meni ne vidijo samo biriča, temveč tudi nekoga, na katerega se lahko vedno obrnejo po nasvet. Tudi to, da se zadnjih 7 let uvrščam med 10 najbolj vplivnih slovenskih pravnikov, je odraz prepoznavnosti mojega dela in dela vseh mojih sodelavcev.

In kam te bo nesla tvoja pot po tem mandatu – če lahko razkriješ?

Želim si postati varuhinja človekovih pravic. Tu se da še mnogo postoriti in človekove pravice so me posrkale vase. Imam voljo in imam energijo za to delo. Prepričana sem, da so levi in desni spoznali moj način korektnega dela, in želim si, da bi mi zaupali tudi to odgovorno funkcijo. Predvsem zaradi ljudi, ki potrebujejo v teh težkih časih pomoč, ko se jim pravice kršijo.

Idejo zanje je leta 1999 dobila onkološka bolnica Diane Gregoire, ki je prazne stekleničke zdravil okrasila s polimerno glino, s katero je ustvarjala. Na tak način je svoj talent uporabila pri izdelavi umetniško »preoblečenih« stekleničk za zdravilo, ki so drugim bolnikom predstavljale simbol za upanje.

Sama sem kasneje, ko sem oblikovala polimerno glino, izdelala še nekaj stekleničk, ki jih je prijateljica odnesla v bolnico. Ker pa jih je bilo premalo, da bi jih razdelili vsem bolnikom, so samo krasile bolniško sobo. Tako so samevale brez pravega pomena in naloge, ki naj bi jo opravile, zato sem se odločila, da jih naredim še več.

Aktuar vam lahko pove, koliko ljudi bo umrlo v tem letu. Mafijski boter pa vam lahko pove imena vseh.

Aktuar in kmet sta potovala z vlakom, ki je peljal mimo črede ovac na travniku. Aktuar je rekel: “Na travniku je 1248 ovac.”

Kmet je presenečeno odgovoril: “Neverjetno. Po naključju poznam lastnika, in številka je popolnoma pravilna. Kako ste jih prešteli tako hitro?”

Aktuar je odgovoril: »Enostavno, preštel sem število nog in delil s štiri.”

Odvetnik, računovodja in aktuar razpravljajo o prednostih, ali imeti ženo ali ljubico.

Odvetnik ocenjuje, da je bolje, če imaš ljubico, ker ti lahko žena v primeru razveze zakonske zveze pobere celo premoženje.

Računovodja ocenjuje, da je z vidika obdavčitve vsekakor bolje, če imaš ženo.

Aktuar pa ocenjuje, da je bolje, če imaš obe. Ko nisi z ženo, ta misli, da si z ljubico, in ko nisi z ljubico, ta misli, da si z ženo. Na ta način si lahko več časa v pisarni.

Tole vprašanje se je pojavilo na Twitterju. Najbrž si mislite, da bom rekla Zavarovalnica Maribor. Iskreno rečeno, bi rekla: »Seveda, zakaj pa ne?«

Spraševalcu pod imenom Bambino bi svetovala drugačno vprašanje: »Kakšno zavarovanje mi predlagate za zavarovanje avtomobila?«.

Po zakonu je potrebno  vsako vozilo registrirati. Da to lahko opravite, potrebujete najprej zavarovanje avtomobilske odgovornosti,  poravnati pa morate še strošek cestne takse.

Strošek zavarovanja  avtomobilske odgovornosti oz. AO bo odvisen od vrste vozila, moči motorja (kW) in premijskega razreda oz. pridobljenega bonusa/ malusa, dodatnih kombinacij, ki jih boste izbrali na tej polici, ter načina plačila.

Torej, s takšno polico oz. zavarovanjem in z registriranim vozilom lahko greste zdaj na cesto. Zavarovalnica bo krila škode, storjene tretjim osebam, ki jo je povzročil voznik tega avtomobila. Izključitve pa so namerno dejanje in alkohol. Če je sklenjen še AO plus, bo izplačana odškodnina vozniku, ki je utrpel telesne poškodbe v prometni nesreči.

Sledi kasko zavarovanje, ki vas ščiti pred škodo na vašem avtomobilu za škode v prometu, pri naravnih in elementarnih nesrečah ter pri dejanjih tretjih oseb.

To pa je že težja izbira. Svojim strankam pomagam pri izbiri pravega kaska z vprašanjem: »Sem v primeru škode ali izgube vozila-ali sposoben sam sanirati škodo?«

Ko si stranka oz. zavarovanec odgovori na to vprašanje, ve, katero zavarovanje bo izbral. Ali bo izbral kasko zavarovanje z odbitno franšizo ali ne, ali bo h kasku dodal kombinacije, kot so divjad, tatvina, parkirišče, svetlobna telesa, ogledala in stekla ali ne. Tudi pri kasku obstajajo premijski razredi.

Na ceno kasko police bo vplivalo vrsta, znamka in tip vozila, cena novonabavne cene vozila, izbrani paket kasko zavarovanja, premijski razred in način plačila.

Ko se stranka odloči, KAJ želi imeti zavarovano, lahko išče primerno zavarovalnico – tisto, ki ji bo nudila, kar želi oz. tisto, ki bo stranki ustregla v ceni, kakovosti in v ustreznem reševanju morebitnih škod.

»PODARJENA IGRAČA ZA LEPŠE OTROŠTVO«, se je glasil naslov članka. Prebrala sem ga in bila vsa vzhičena, da lahko ponovno komu pomagam.

Zakaj gre?  Tina Gams, mladenka iz Ljubljane, se je podala v Indijo, kjer je odkrila marsikaj. Med drugim tudi, kako veseli so otroci vsake podarjene rabljene igrače. Odločila se je, da bo nekaj več storila v tej smeri. V okviru zavoda LU je bila razpisana akcija zbiranja rabljenih igrač. Akcija je trajala do 15. 3. 2012.

Sodelavci, ki imajo motorje, so me prepričali,da moj mož racionalno razmišlja, ko si je želel kupiti motor. Poudarjal je, da je to cenejša oblika prevoza, kot pa avto in da bo na ta način ohranil svoj avto. Moj mož se vozi v službo 130 km od doma v eno smer. A mene je še vedno strah. Ni me toliko strah,  da bi on naredil napako. Strah me je, kako se mi – vozniki avtomobilov obnašamo do motoristov. Skoraj vsak poletni vikend slišimo, da se je eden ali več motoristov smrtno ponesrečilo v prometni nesreči. Samo oddahnem si, da je moj mož doma in motor v garaži, ko slišim takšno novico bodisi po radiu ali televiziji. Najbolj me prizadene, ko zvem, da ni bil motorist kriv. Saj me tudi druge prometne nesreče prizadenejo,da ne bo nesporazuma. In točno tega me je strah. Da bo nek nestrpen voznik avtomobila ali neprevidna voznica povzročila nesrečo, ko bo moj mož na motorju.

To se nam je skoraj zgodilo nekega lepega sončnega nedeljskega popoldneva. S svojo družino smo se z avtomobilom spuščali s Predelske ceste proti Rabeljskemu jezeru. Lepa razgledna cesta. To cesto obožujejo tudi motoristi. Na cesti je bilo veliko prometa – avtomobili, motoristi, avtodomi, kombiji, kolesarji, avtobusi… Pri predzadnjem ovinku sta za našim avtom peljala dva motorista, počasi, saj se hitro tam ne da peljati. Nasproti našega avta pa pripelje voznica in seka ovinek, zadnjo sekundo, ampak zares zadnjo sekundo je še odvila, da se ni zaletela v nas, ki smo bili na skrajni desni strani ceste.  Motoristoma gre zahvala za izkušenost, da sta uspešno zvozila med obema avtomobiloma. Mož je rekel, da sta »položila ovinek«. Jaz ne vozim motorja, zato ne vem, kaj to pomeni. Videla pa nisem, ker se je vse tako hitro zgodilo. A še zdaj me zvije v želodcu, ko pomislim, kaj bi bilo, če ne bi, bi …

Bliža se motoristična sezona. Kmalu bomo preštevali mrtve, ranjene … in vpisali v statistiko. Jaz pa si želim, da se vsi povprašamo, kako se obnašamo na cesti. Da se vprašamo, kaj smo naredili za svojo varnost in varnost svoje družine. Moj mož je motor dobro opremil. Vozi se z odsevnim jopičem. Ne vozi hitro, ker ni več tako mlad in vihrav. Obiskal bo še tečaj varne vožnje in se vpisal v klub motoristov in si tako pridobil še dodaten popust pri obveznem zavarovanju. A to ni glavni razlog, da se bo vpisal v klub, temveč zato, da si nabere izkušnje z drugimi motoristi, da skupaj izvedejo kakšno akcijo, spozna kakšno zanimivo destinacijo ipd. Poleg tega se je dobro zavaroval, sklenil je tako Prizma Hibrid z visoko zavarovalno vsoto za riziko življenjsko zavarovanje, kakor tudi Prizma Komfort. Kot njegova žena in mati najinih dveh sinov pa upam, da bo vedno srečno pripotoval in da bova ob poteku police lahko šla skupaj na kakšen motoristični izlet. Do takrat upam, da se bom znebila strahu pred motorjem.

Tale zapis pa bom zaključila z mislijo, ki jo je zapisal moj bivši sodelavec, moj prijatelj, član kluba OK riders, Franko Žbogar. Ta razmislek mi je dal misliti, da vse prevečkrat sodimo samo eno stran in si zatiskamo oči pred drugo.

Videl sem vas, da ste k sebi stiskali torbico, ko sem se z motorjem pripeljal mimo. Niste me videli, da sem prejšnji teden podaril denar v škatlo za pomoč revnim.

Videl sem vas, kako svoje otroke stiskate k sebi, ko sem peljal mimo pločnika. Niste me videli lani, ko sem jih v vlogi Dedka Mraza nežno pobožal po laseh.

Videl sem vas, da ste si premislili o obisku restavracije, ko ste na parkirišču pred njo opazili motorje mojih prijateljev, a niste videli, da smo se zbrali na sestanku v zvezi z organizacijo pomoči pri zbiranju denarja za socialno ogrožene.

Videl sem vas, kako zmigujete z glavo, ko ste odprli okno in sem peljal mimo vaše hiše. Niste me videli, ko sem se vozil za vami in ste skozi okno avtomobila vrgli cigaretni ogorek, ki se mi je zataknil za ovratnik jakne.

Videl sem vas, kako mrko ste gledali, ko sem se nasmehnil vašim otrokom.

Niste pa videli, ko sem med dopoldansko malico brezdomskim otrokom nesel igrače.

Videl sem vas, kako prezirljivo gledate v moje tetovaže, niste pa videli, da imam na prsih vtetovirana imena mojih otrok.

Videl sem vas, da greste domov k svoji družini … niste pa vi videli mene, ko ste zašli na moj pas med menjavanjem CD-ja v vašem avtoradiu.

Umrl sem, ker ste mi presekali pot.

Niste me videli.

Vsem želim srečno vožnjo!

Govorimo seveda o Petru Franklu, odgovornem uredniku in direktorju Časnika Finance.

Že kar nekaj let vodiš Finance. Kateri dogodki so se ti najbolj vtisnili v spomin in zakaj?

Najsrečnejši je bil dan, ko so leta 2001 Finance postale dnevni časopis. Deset let truda in dela je rodilo sad.

Finance so stalnica v Sloveniji na področju finančnega novinarstva. Kakšna je vloga (kako jo ti vidiš) tega časopisa in kaj bi si želel še izpopolniti, popraviti?

Vloga časopisa je boriti se za davkoplačevalca, malega delničarja, podjetnika in menedžerja. Pri tem je vodilo cenjenje poštenja, trdega dela, znanja in okretnosti. Preganjamo neetična dejanja, korupcijo in slabo delo. Če so ljudje pošteni, sposobni, pridni, okretni in etični – naj postanejo tudi bogati in pri tem bi jim radi pomagali. Kaj bi izboljšal? Zelo me moti površnost, rad bi videl, da bi vsi skupaj bili še bolj novinarsko in strokovno podkovani.

Ali ocenjuješ, da so novinarji Financ ohranili kritično distanco do aktualnih dogodkov? Kaj je pravzaprav tisto, kar vas loči od ostalih?

Poskušamo ohraniti distanco. Od ostalih nas loči predvsem to, da gremo na živce tako enim kot drugim.

Delo urednika in hkrati direktorja je izjemno zahtevno, odgovorno, hkrati pa zahteva uravnoteženost – v vseh pogledih. Je bila kdaj kakšna situacija, ko si izgubil svojo “fasungo”, kot temu rečemo na Štajerskem?

Če veš, kaj je bistvo tvojega posla, potem ni nevarnosti, da bi vlogi zamešal. Če hočeš dobiti občinstvo, moraš biti do njega novinarsko pošten, potem lahko prodajaš njegove oglase. Če nisi novinarsko pošten, ne dobiš pozornosti, ki bo jo ponudil oglaševalcem. Preprosto.

Med vašimi odmevnejšimi projekti je zagotovo Podjetniški zmagovalec. Je kakšna izjava katerega od podjetij, predstavljenih v tej kategoriji, ki ti še posebej odzvanja v spominu?

Kake izjave se zdaj ne spomnim, vsem pa je skupna poslovna radoživost in vedrina. Da se, če hočeš. In ne išči problema za vsako rešitev.

Če bi lahko zaposlil, kogar koli bi želel, bi to bil … (zakaj)?

Zaposlil bi dobrega glasbenika. Klavir, harmonik, violina in klarinet. Glasba nas dvigne, je nekaj najlepšega v življenju. Po napornem delovniku bi skrbel za »žur«.

Pravzaprav si tudi ti evrski zdomec (migriraš na relaciji Švedska – Slovenija). Kako obvladuješ tuje lastnike, svojo kondicijo in čas?

Zelo sem srečen, da lastnik Financ nikoli ni bil in nikoli ne bo Boško Šrot. Lastnikov sicer ne obvladujem,kar pa ne pomeni, da niso dobri. Kondicija? Mala malica …

Naštej tri stvari (dejstva, mnenja …) o sebi, na katere si najbolj ponosen:

Ne razmišljam toliko o ponosu. Ampak: ponosen sem na to, če so ljudje okoli mene dobre volje in če sam k temu kaj pripomorem.

Koga in kaj bi vzel s seboj  na samotni otok?

S seboj bi vzel ansambel Bratov Avsenik.

Ali uporabljaš spletne medije (družabna omrežja)? Katera in kje vidiš njihove prednosti?

Sem zelo družaben človek. Spletne medije seveda uporabljam. Prednosti? Hitra dostopnost. Demokratičnost. Obožujem YouTube.

Spraševala je: Natalija Postružnik